Prijateljev klic na pomoč za barvanje napušča njegove hiše
Prejšnji konec tedna me je prijatelj prosil za eno roko, kot temu rečemo, ko nekomu pomagamo, za barvanje napušča njegove hiše. Prijatelju sem z veseljem priskočil na pomoč, to je bila priložnost, da preživiva nekaj časa skupaj hkrati pa narediva še nekaj koristnega.
Delo v dvoje je pač bolj zabavno, kot pa če delaš sam. Skupaj sva naredila načrt in se lotila dela. Najprej sva postavila stabilno lestev in zaščitila okolico hiše s folijo, da barva ne bi poškodovala fasade, oken ali travnate površine. Medtem, ko je prijatelj preverjal vse postavljeno, sem iz vrtne ute prinesel potrebno orodje in barvo. Bred barvanjem sva ugotovila, da je nekaj desk poškodovanih, da jih je načela gniloba zato sva jih zamenjala z novimi. Nato sva se lotila čiščenja napušča z vodo, čistilom in krtačo, da sva odstranila vso umazanijo, prah in nekaj plesni, ki se je nabrala zaradi vlage. Med, ko sva čakala, da se napušč posuši sva na hitro pomalicala in se nato lotila brušenja s srednje grobim brusnim papirjem, da so bile vse površine gladke in pripravljene na barvanje napušča. Po brušenju pa čas kosila, njegova žena je postregla s slastno pripravljeno hrano, da je kar zadišalo po terasi hiše. Po kosilu še obvezna skodelica kave in cigaret. Po tem ritualu pa nazaj na lestev nanašat temeljni premaz, ko se je premaz posušil sem šel za prijateljem z nanosom končne barve. Za nanašanje premaza in barve sva uporabljala kar valjčke, je šlo hitreje, čopiče sva uporabila samo pri težko dostopnih mestih. Ja, barvanje napušča ni ravno preprosta in lahka naloga, zahteva kar nekaj moči in spretnosti.
Ko se je prvi sloj barve popolnoma posušil sva nanesla še drugega, delo je potekalo gladko, delovala sva kot ekipa. Proti večeru je bilo barvanje napušča končano, obkroživa hišo in vidno zadovoljna se vrneva na teraso na ohlajeno pijačo. Barvanje napušča ni za vsakogar.