Kako sem garažna vrata izdelal sam in lesu dodal rezbarije narave

Naša garažna vrata na zunanji garaži je začel zelo dobro načenjati čas. Na številnih mestih se je luščila barva, nekje si lahko videl opazno rjo in vse skupaj je delovalo nekako po strani, malce povešeno, zato so ob vsakem odpiranju spustila velik škripajoč zvok, pa še zaklepanje je postalo zapleten postopek, dvigovanja in uravnovešanja kril ene in druge strani vrat. Čas je bil da se odpravimo v trgovino in izberemo nova garažna vrata, ki ne bodo kazila izgleda našega domovanja. Po nekaj obiskih tehničnih trgovin nisem bil preveč navdušen nad izbiro, nič ni kliknilo in vse je delovalo nekako isto, hladno in brezosebno. Zato sem po živih sanjah neke noči sklenil, da garažna vrata izdelam sam, česar sem se tudi zelo veselil saj sem nekoč izredno užival v delu z lesom, a zadnja leta sem ta hobi nekako potisnil na stran.

Domačnost in toplina lesa

Moja edina in prva izbira materiala, ki bi predstavljal osnovo za garažna vrata je bil vedno les. Les pride iz narave, ostaja del narave in se čudovito zlije v okolico, hkrati pa omogoča lahko obdelavo in dodajanje detajlov. Ker naša hiška stoji v zaledju mogočnega gozda in na drugi stani obdana s travniki ter planotami, je bil les tudi logična izbira, ki bi človeško domovanje povezala z naravno okolico neokrnjene divjine. 

Zgodba, ki jo pišejo rezbarije 

Nisem hotel da bi bila moja garažna vrata je navadna lesena vrata, saj bi taka lahko kupil v trgovini. Na njih sme želel vnesti zgodbo in odločil sem se da s pomočjo rezbarij upodobim motive iz okoliške narave. Pri tem sem globoko spoštoval les in uporabil njegove grče ter črte za iztočnice. Najprej sem motive skiciral s svinčnikom, nato pa jih skrbno vrezal v les. Delovali so delikatno, garažna vrata so popestrili a ne kričali iz njih, temveč pritegnili pozornost da si se jim približal in si ogledal celotno zgodbo, ki jo govorijo, od skakajočega srnjaka, do padajočih listov in leteče lastovke.