Pri igrah na srečo ima vsekakor odločujoč pomen sreča, na kar nakazuje že samo ime. V resnici gre torej za naključje in v prvi vrsti ne za prirojeno ali pa pridobljeno znanje ter spretnost. Naključje pri takšnih igrah torej omogoča ugoden izid za enega od igralcev. Ta je navadno v materialni obliki. Na sploh pa so igre na srečo stare skoraj toliko kot človeška civilizacija.

Ljudi je že v preteklosti gnalo zanimanje za rednost določenega pojava. V njem so se tu in tam pojavile tudi nepravilnosti. Posledično so takšne dogodke skušali na razne načine napovedovati. Za pripomočke za prve igre na srečo so uporabljali nartne koščice nekaterih vrst živali.

Nartne koščice veljajo za predhodnike današnjih kock

Vsekakor za igre na srečo dandanes uporabljamo najrazličnejše pripomočke. Najstarejši dokazi za takšne vrste pripomočkov so stari približno 7000 let. Gre za nartne koščice, ki veljajo za predhodnike današnjih kock. Na prve kocke pa naletimo v dolini Inda. Te so iz časa 2700 do 2550 pred našim štetjem.

Izjemno veliko dokazov o igranju na srečo imamo iz starogrške pa tudi iz starorimske dobe. Iliada na primer omenja kockanje. Pri Odiseji pa naj bi se s kockanjem kratkočasili nadležni snubci Odisejeve žene.

Tudi Rimljani so imeli radi igre na srečo, pri tem pa so uporabljali kocke iz nartnih koščic drobnice, telet, antilop in drugih živali. Kocke so bile narejene tudi iz kamna, stekla in kovine. Za najbolj strastnega in znanega kockarja je veljal rimski cesar Klavdij.

V starem Rimu so bile igre na srečo prepovedane

Kljub temu da so bile v starem Rimu igre na srečo v resnici prepovedane, so jih dovoljevali v času praznovanj na čast Saturna, in sicer v obliki praloterije. Med prisotne so po naključju delili tablice, in to povsem brezplačno. Te so same po sebi nakazovale darila in so bile videti kot nekakšne srečke, ki so zagotavljale zadetke.…