Danes imam toliko dela s pripravo novih izdelkov za prodajo, da bom najbrž kar zaspala tukaj, kjer so kavni aparati, ker komaj še gledam. Če bi jih vsaj lahko uporabila in bi si lahko skuhala kakšno kavo, ampak za to moam čisto na drugi konec stavbe, da si jo skuham. Dokler ne bo moj čas za odmor, pa lahko le upam, da bo kakšna dobra duša vseeno prišla mimo prej in bo na poti, da si skuha kavo. To bom vsekakor izkoristila, da jo skuha še meni. 

Kup škatel, kjer so bili kavni aparati, se je počasi manjšal, ampak ura se pa prav ni premikala nikamor. Na srečo pa se je končno sodelavka sprehodila mimo z vprašanjem, ali bo kdo kavo. Seveda sem se takoj javila in na sreči v slabih desetih minutah dobila poživitveni napitek. Prav res mi je pomagala. Ne vem niti ali zato, ker mi je res ali pa ker sem si kavo tako zelo želela od trenutka, ko sem začela z deklariranjem škatel, v katerih so kavni aparati, saj so bile na teh škatlah mamljive fotografije kav. Res sem imela že okus kave v ustih, kave pa še od nikjer. 

Ko sem spila kavo, je tudi čas dobil svoje poživilo in ura se je kar naenkrat začela premikati bistveno hitreje. Moj delavnik se je končal ravno, ko so bili vsi kavni aparati deklarirani in sem lahko za zaključenim delom odšla domov. Če bi morala še en dan deklarirati izdelke, bi se mi zmešalo. Jutri se bom končno lahko zaprla v pisarno in naredila vse, kar me čaka na računalniku, da bom lahko imela miren konec tedna. Prejšnji konec tedna sem tudi imela to srečo in moram priznati, da mi je zelo ustrezalo. Sicer sem pa glavnino naredila, ker so bili kavni aparati najbolj nujno za urediti in to je urejeno.…