Potrebovali smo kar tri leta, da smo si lahko montirali sončne celice

Ko človek gradi novo hišo in mora čisto vse financirati sam, je še kako težko v današnjem času. Tako gradiš na obroke, bi lahko rekli. Vsak evro vlagaš v hišo in si želiš, da se čim prej vseliš. Jaz lahko rečem, da sem se vseeno kmalu vselil s svojo družino, sončne celice, ki sem si jih tako zelo želel, pa žal še nisem imel. Ni bilo denarja, pa čeprav bi si jih lahko privoščil na obroke. Ni šlo. 

Moral vlagati še v druge pomembnejše stvari pri hiši. Bil sem prepričan, da si bom sončne celice lahko privoščil že drugo leto, pa ni šlo tako hitro. Ko je prišlo drugo leto, sem bil še kar brez denarja. Težka so bila ta začetna leta, čeprav sem bil najbolj srečen človek, ker sem imel novo hišo. Tako sem prišel na zeleno vejo tretje leto po vselitvi in takrat sem si končno lahko privoščil sončne celice, ker sem imel denar. 

Moji me niso razumeli, kako tega, da sem tako dolgo čakal in si sončne celice nisem montiral že prej. Enostavno niso razumeli, da nimam denarja. Pa kako bi ga imel, če sem gradil hišo čisto sam. Danes, ko tako premišljujem, sem vesel, da sem vse plačal sam, ker sem lahko res ponosen na svojo hišo. Nikoli mi nihče ne more očitati, da je kaj prispeval in da drugače hiše ne bi imel. Res, da sem si sončne celice montiral šele čez tri leta in kaj potem. Nekateri jih še danes nimajo, starši in sestra jih nimajo, pa imajo največ za povedati, zakaj tako dolgo delam hišo. 

Naredil sem največ zase in to je, da sem si postavil hišo, da imam v hiši kamin na drva in sončne celice na strehi. To so bile moje želje in uresničil sem jih čisto sam.